Pokljuška soteska

Današnji približno uro trajajoč sprehod skozi pokljuško sotesko je bil spet eden takih, ki ostanejo v spominu zelo dolgo časa. Smerokaz v vasi Krnica te lepo usmeri na parkirišče pred veliko tablo s podrobnim zemljevidom področja in označeno potjo. Ta je vse prej kot dolgočasna. Popelje ob potoku do razpotja, kjer levo nadaljuješ proti galeriji, desno pa skozi pokljuško luknjo nad sotesko, preko naravnega mosta in krožno vse do galerije ter nazaj do omenjenega razpotja. Našla sva pet dokazov, da je sezona gob na višku. Skrbno sva jih nato zavila v culo narejeno iz moje jopice. Prav veliko posedanja in poslušanja šumenja listov v vetru in kapljanja vode s sten nisva užila, ker naju je ploha hitro pregnala nazaj do avta. Prepričana sem, da se bom tja še vrnila.

Morje

Pred dobrim mesecem dni sem si rekla, da letos morja najbrž ne bom več vidla. Prepričana sem bila, da je tisto malo morskega zraka in slane vode, ki sem ju okusla na službeni poti v Zadru, vse. Nekje zadaj v glavi so se še porajale misli, kako se sama peljem na Cres, ampak so bile le misli...K sreči(v tem primeru) se človek velikokrat moti...
Doživela sva štiri čudovite dni na Cresu, za kar priča kup lepih spominov in fotografij.