Moje pege, moje muhe, moje najljubše in najbolj osovražene stvari, moj vsakdan.
(My most and least favourite things, my everyday life.)
Friday, September 25, 2009
Pokljuška soteska
Današnji približno uro trajajoč sprehod skozi pokljuško sotesko je bil spet eden takih, ki ostanejo v spominu zelo dolgo časa. Smerokaz v vasi Krnica te lepo usmeri na parkirišče pred veliko tablo s podrobnim zemljevidom področja in označeno potjo. Ta je vse prej kot dolgočasna. Popelje ob potoku do razpotja, kjer levo nadaljuješ proti galeriji, desno pa skozi pokljuško luknjo nad sotesko, preko naravnega mosta in krožno vse do galerije ter nazaj do omenjenega razpotja. Našla sva pet dokazov, da je sezona gob na višku. Skrbno sva jih nato zavila v culo narejeno iz moje jopice. Prav veliko posedanja in poslušanja šumenja listov v vetru in kapljanja vode s sten nisva užila, ker naju je ploha hitro pregnala nazaj do avta. Prepričana sem, da se bom tja še vrnila.
Znotraj čedne lupine in zadržane zunajosti skrita energična, vesela, nemirna, ustvarjalna bit, ki se vse prevečkrat skrije v svoj svet, kjer je varna pred hudobci v obliki besed in dejanj.
Tiha miška, ki bo nekega dne premagala svojo občutljivost skozi zadane udarce življenja in zmagala v boju nad seboj ter postala...drugačna. Pravijo, da so edina stalnica v življenju spremembe.Veselim se jih.
2 Comments:
lepo ;-)
ane, kakšne lepe kotičke imamo na gorenjskem.
Post a Comment
<< Home